(za povečavo klikni na sliko)
Lovišče lovske družine Grosuplje leži v višinskem pasu 300 do 600m nadmorske višine z mozaično strukturo gozdnih in kmetijskih površin. Lovišče ima status srednjegorskega lovišča. Zemljišče, na katerem je lovišče lovske družine Grosuplje, obsega katastrske občine: Mali vrh – del, Šmarje, Sela – del, Stranska vas, Ponova vas – del, Grosuplje, Grosuplje – naselje, Slivnica – del, Luče – del, Žalna – del, Vrhe – del, Lipoglav – del in Krka – del.
Lovišče obsega Krajevne skupnosti Grosuplje, Šmarje, Žalna, Veliko Mlačevo, Polica – del, Podtabor – del, Ilova gora – del, Lipoglav – del in Škofljica – del.
Lovišče meri 6143 ha, lovna površina pa 5478 ha.
Pomembnejše značilnost lovišča LD Grosuplje ter možnosti za upravljanje s populacijami divjadi
Lovišče Lovske družine Grosuplje obsega severni in vzhodni del Grosupeljske kotline ter kraški polji Žalna in Luče z obrobji. Lovišče leži okoli 20 km jugovzhodno od Ljubljane. Skupna površina lovišča po podatku iz koncesijske pogodbe meri 6.143 ha. Po podatku iz Lovsko upravljavskega načrta za III. Kočevsko-Belokranjsko lovsko upravljavsko območje -lovišče LD Grosuplje je od tega lovne površine 5478 ha.
V klimatskem pogledu sicer sodi obravnavano območje v interferenčni klimatski tip, vendar ga sestavljata dva predela, ki se medsebojno nekoliko razlikujeta. V ravninskem predelu Grosupeljske kotline s polji in naselji srečujemo vse značilnosti kotlin kot so poudarjeni temperaturni ekstremi, pogoste megle in toplotni obrat (inverzijo). Ravninski del lovišča je le skromno porasel z gozdom, povečini ga sestavljajo kmetijska zemljišča in naselja. Gričevnat svet na obrobjih kotline in obeh kraških polj je razsežen predel blagih oblik z le malo modificirano mezoklimo. Za ta predel je značilna znatna poraščenost predvsem z bukovim gozdom. V splošnem je največ padavin junija in oktobra, najmanj pa pozimi.
V osrednjem delu lovišča v Grosupeljski kotlini je z obsežnimi agromelioracijami ter zložbo zemljišč nastala obsežna, več kot 800 ha velika površina njiv, pašnikov in travnikov. S temi posegi so se izboljšale prehranske in tudi sezonske varovalne razmere na jelenjad, divjega prašiča in nekoliko za srnjad, poslabšale pa možnosti za poljsko divjad ter vodno perjad. Strojna košnja in spravilo ter uporaba zaščitnih kemičnih sredstev in gnojil verjetno povzročajo tudi direktne izgube med divjadjo. Najizrazitejša žrtev agromelioracijskih posegov in uporabe sodobnejših metod pridelave hrane v lovišču LD Grosuplje je nedvomno poljska jerebica, ki je v preteklosti naseljevala večino obdelanega sveta v Grosupeljski kotlini in obrobju, danes pa je praktično izginila. Kljub trajni zaščiti in poskusom naseljevanja se ta živalska vrsta v lovišču očitno ne bo več pojavila. Tudi poljskemu zajcu grozi podobna usoda. .
Lovišče LD Grosuplje je močno obremenjeno s prometno infrastrukturo. Skozenj potekajo: (1) meddržavna cesta E 94 Ljubljana – Zagreb, (2) stara cesta, nekdaj glavna povezava na relaciji Ljubljana-Novo mesto te (3) Dolenjska železnica, ki se v Grosupljem cepi v dva kraka proti Novem mestu in Kočevju. Prometno močno obremenjena avtomobilska cesta E 94 predstavlja težko prehodno oviro za divjad. Povozi srnjadi, jelenjadi in divjih prašičev na odseku Hrastje-Peč so povsem običajna posledica srečanj divjadi z vozili. Po dograditvi drugega ograjenega pasu avtoceste na odseku Višnja Gora-Grosuplje, na katerem ni nikakršnih prehodov za divje živali, je del lovišča v predelu Kovačevca dejansko spremenjen v izolirano ogrado.
Med probleme, ki močno vplivajo na razmere v lovišču je treba omeniti širjenje naselij v Grosupeljski kotlini. Bližina Ljubljane in dobre prometne povezave vzpodbujajo širjenje urbaniziranih površin na račun površine habitatov divjih živali in s tem tudi na možnosti za opravljanje s populacijami divjadi.
Lovišče LD Grosuplje je vključeno v III. Kočevsko-Belokranjsko lovsko upravljavsko območje (LUO).V okviru le tega se sprejemajo in/ali potrjujejo letni načrti odstrela divjadi ter obseg gojitvenih del v loviščih.
